Običajno jutro in pogled skozi okno
Mehke in tople ročice jutranjega sonca me najprej nežno pobožajo po obrazu, nato jim s pogledom sledim skozi okno vse tja do gozdnega roba. Le-ta me na kratko posrka vase, oči se prilepijo na konice belo obrobljenih vejic, srce začne velikodušno objemati krošnje, misli pa jim hitijo pošiljati jutranji pozdrav.
Nato se odpravim na zajtrk. ![]()

